Opazovanje horizontalnih deformacij

Pri opazovanju grajenih in naravnih objektov je pomemben tudi horizontalni položaj objekta skozi različna časovna obdobja, saj lahko vsaka sprememba položaja vodi do poškodb objekta in tako lahko posledično vpliva na varnost življenja in zdravja ljudi. Spremembe horizontalnega položaja v različnih časovnih obdobjih določimo z geodetskimi postopki. Horizontalne koordinate geodetske mreže referenčnih točk in kontrolnih točk na objektu določamo s kombinacijo terestričnih metod:

• triangulacije (I. in II. stopnja natančnosti),
• trilateracije (I. in II. stopnja natančnosti).

Terestrična opazovanja v določenem časovnem obdobju izvajamo z instrumentom visoke natančnosti in pripadajočim priborom, ki ustreza takim metodam meritev. Vsa opazovanja, ki so izvedena v različnih časovnih obdobjih, so izvedena z istim instrumentarijem in pripadajočim priborom istega proizvajalca ter po enakem postopku. Geodetske mreže za opazovanje oz. določanje horizontalnih premikov so vzpostavljene na način, da nam zagotavljajo zadostno število nadštevilnih opazovanj.

Z nadštevilčnimi opazovanji lahko zagotovimo dovolj natančne rezultate (horizontalne koordinate točk). Horizontalno geodetsko mrežo v vsaki terminski izmeri neodvisno izravnamo s programskim orodjem za izravnavo mrež. Z metodo posredne izravnave pridobimo tudi natančnosti koordinat točk, ki nam v nadaljnji analizi deformacij služijo za statistično vrednotenje izračunanih premikov. Premike nato izračunamo s statističnim vrednotenjem, med posameznimi terminskimi izmerami. Končni izdelek posamezne izmere je tehnično poročilo, v katerem predstavimo vse potrebne podatke glede izmere in rezultate, ki so strokovno analizirani in interpretirani. Sestavni del rezultatov so tudi grafične priloge, ki prikazujejo elipse pogreškov, ter vektorje premikov.